Nakup in darovanje rabljenih oblačil ustvarja pozitiven krog, ki je ključnega pomena za zmanjšanje količine odpadkov. Če še obstaja stigma glede kupovanja rabljenih oblačil, je skrajni čas, da se ta predsodek spremeni.
“Oblačila iz druge roke so pri Slovencih sicer priljubljena, vendar je, kot opažam, ta trend najbolj prisoten pri mlajših generacijah,” nam je povedala modna oblikovalka Maja Štamol Drolc.
Nakupovanje rabljenih izdelkov nedvomno vodi k prihranku denarja in ima pozitiven vpliv na okolje. Jutri, 25. avgusta, je mednarodni dan oblačil iz druge roke in z nekaj sreče in spretnosti lahko svojo garderobo obogatite z zelo lepimi in kakovostnimi kosi oblačil, ki jih na bolha.com najdete med več kot 80 tisoči oglasi.
Trajnost je način življenja
Prva in najbolj očitna uporabna vrednost nakupa oblačil iz druge roke je prihranek ‒ oblačila lahko kupite po bistveno nižji ceni. Kupite lahko oblačila v odličnem stanju in če si vzamete čas, lahko najdete vintage dizajnerska oblačila.
Naslednji in najpomembnejši razlog za nakup rabljenih oblačil je ohranjanje zemeljskih virov, zmanjšanje onesnaževanja in bolj trajnosten način življenja. • Pri izdelavi 1 para novih jeans hlač potrebujemo kar 3.781 litrov vode.
• Pri izdelavi 1 novega para jeans hlač ustvarimo več kot 33 kg CO2 emisij.
• Za pridelavo 1 kg bombaža potrebujemo več kot 170 l vode.
• Vsako leto modna industrija porabi 93 milijard kubikov vode ‒ dovolj, da zadosti letni porabi vode 5 MIO prebivalcev.
• Približno 20 % odpadne vode po vsem svetu prihaja iz barvanja in čiščenja tkanin.
• Od celotnega vnosa vlaken, uporabljenega za oblačila, jih 87 % sežge ali odloži na odlagališču.
• Manj kot 1 % uporabljenih oblačil se reciklira naprej v nova oblačila.
Ob prvi možnosti nakupa rabljene obleke znanega oblikovalca na to nisem bila pripravljena
Slovenska modna oblikovalka Maja Štamol Drolc pravi, da se je z oblekami iz druge roke srečala pred približno petnajstimi leti v Parizu: “Pritegnila me je izložba male trgovinice v eni izmed pariških ulic,“ je povedala naša vrhunska kreatorka Maja Štamol Drolc.
“Ob vstopu vanjo sem se zagledala v črno obleko znanega oblikovalca in šele po pogovoru s prodajalko ugotovila, da obstaja le ena velikost, ker je obleka že nošena in sem jaz pravzaprav v “starinarni”, kot smo včasih te imenovali trgovinice. Presenečena nad izborom, vendar nepripravljena nositi rabljena oblačila, nisem kupila nič, kar se je nekaj let pozneje spremenilo,” je bila odkrita Maja Štamol Drolc, ki pri svojih kreacijah veliko pozornosti posveča materialom in krojem.
Obleke iz druge roke vse bolj priljubljene pri Slovencih
Podatki za bolha.com kažejo, da je v kategoriji Oblačila, obutev trenutno aktivnih okoli 77 tisoč oglasov. Od tega je kar 77 % oglasov v samo dveh kategorijah: Otroška oblačila in obutev (44 %) ter Ženska oblačila in obutev (31 %). “V kategoriji Otroška oblačila in obutev je kar 30 % vseh oglasov za otroško obutev. Med otroškimi oblačili pa mamice prodajajo največ otroških hlač, majic, jaken, oblačil za novorojenčke, dekliških oblekic, kar kaže na to, kako zelo sprejet je takšen način kroženja oblačil za otroke. Gre za klasični primer krožnega gospodarstva, ki res deluje,” so povedali na bolha.com.
Da je kupovanje oblačil iz druge roke pri Slovencih priljubljeno, opaža tudi modna oblikovalka Maja Štamol Drolc, dodaja pa, da je še najbolj priljubljen med mlajšimi generacijami: “Moji hčerki sicer nosita rabljena oblačila, ki jih že dolgo izmenjujemo s prijateljicami, in sta jih zelo veseli. V tem trenutku starejšo Žani bolj privlači ustvarjanje lastnih oblačil, kar me zelo veseli, saj podpiram ročno delo in njeno kreativnost.”