Pred več kot dvajsetimi leti sem prvič slišala za homeopatijo. Kar naprej sem bila nekaj bolna, pa so mi znanci svetovali, naj poskusim s homeopatijo. Preden sem šla prvič k homeopatu, sem si prebrala nekaj osnovnih informacij o homeopatskem zdravljenju, predvsem pa mi je zaupanje vlivalo zaupanje dejstvo, da je homepatinja zdravnica uradne medicine.
Ko sem prvič dobila homeopatsko zdravilo, se mi je zdelo, kot bi jemala nekaj zelo nenavadnega, saj sem morala globule dati pod jezik, da so se raztopile ali pa jih raztopiti v vodi in jih piti po požirkih. Zanimivo pa je, da so takoj učinkovala. Po nekaj urah sem se počutila bolje. Nisem vedela, če je placebo ali kaj drugega vesoljskega, a pomagalo mi je. Počasi sem se dodobra spoznala s to, več kot 200 let staro vedo, ki je vedno delila ljudi, imela je prisežene vernike in prisežene in goreče nasprotnike. Nekaj let sem se borila proti vsem, ki so mi prekrižali pot in mi govorili, da je homeopatija zgolj placebo in da je to tako razredčeno zdravilo, da ne more pomagati. Nekaj časa sem razlagala, pojasnjevala, se razburjala, tudi kdaj zjokala, potem pa sem s tem prenehala. Nisem več imela potrebe razlagati kar vsem podolgem in počez. Homeopatija pa je ostala del mojega življenja. Moj nekdanji mož, kirurg, je homeopatijo spoznaval skupaj z menoj in jo tudi sam uporabljal. Nikoli pa nisva šla z glavo skozi zid, če homeopatija ni prijela, sva vzela zdravila uradne medicine. Če je otrok zakuhal na 39 in vročina ni šla dol s hoemopatijo, sva ji dala sirup, seveda. Če vnetje ušesa ni pošlo po nekaj urah, po enem dnevu naprimer, smo otroku dali antibiotik. Homeopatija je postala naša stalnica, še vedno imam s seboj, ko kam gremo homeopatska zdravila in zdravila uradne medicine. Homeopatija odlično pomaga pri nahodu, prehladu, vnetjih mehurja, kašlju, alergijah, izbijanju vročine, nemiru, nespečnosti, bolečinah v trebuhu, prebavnih motnjah, pri tesnobi… V začetku vsake bolezni poskusim s hoemopatijo, po znakih bolezni, ki jih imam jaz ali moj otrok poiščem primerno zdravilo, če ne najdem, se posvetujem s hoemopatinjo. Pri homeopatiji so največ vredni tisti znaki obolenja, po katerih nas naš osebni zdravnik ne sprašuje: kakšna hrana nam prija, je to bolj tekoča ali gosta hrana, kakšen poseben okus nam prija, kako spimo, če nam je vroče, če smo žalostni, če smo raje sami… skratka stvari, ki jih počnemo, ki se nam dogajajo, a jih včasih kar zanemarimo. Ker svojega otroka dobro opazujem, znam naši hoemopatinji natančno razložiti, kaj se z otrokom godi, na podlagi znakov, ki jih opišem, pa homeopatinja pripravi zdravilo.
Po vsakem porodu sem jemala Arnico. To je zdravilo, ki pomaga pri celjenju ran in pri poškodbah. Krasno zdravilo je, če otrok kje pade, se udari, je arnica res pravo zdravilo za to. Belladona je volčja češnja, uporablja pa se pri visoki temperaturi in takrat, kadar ima otrok suho vročino, brez potenja. Če gre vročina prehitro gor, pa posežem po sirupu iz lekarne.
Homeopatija je priznana v večini evropskih držav, v Londonu obstaja celo kraljevska homeopatska klinika, pri nas pa je še v povojih. Sicer je velik uspeh že to, da se je dobi v nekaterih slovenskih lekarnah, čeprav mi, ki se zdravimo homeopatsko, še vedno kupujemo homeopatska zdravila v tujini. Smo se tako privadili. Ali pa drug drugemu naročamo, če gre kdo v tujino, da nam jo prinese. Mene je povsem navdušila francoska varianta homeopatskih zdravil, saj so mešanica uradne in hoemopatske medicine in je res dobro pomagajo.
Kako se kdo zdravi in kaj jemlje, je intimna reč. Zelo sveta, zelo osebna. Nekateri ljudje se poslužujejo tako norih stvari pri zdravljenju, da včasih samo gledam. A če mislijo, da jim bo pomagala ali jim pomaga, nima kdo soditi. Nima kdo niti pisniti. Če smo ljudje pripravljeni za nekaj, kar nam dobro dene plačati, zakaj pa ne? Če smo pripravljeni iti po zdravila v tujino, zakaj pa ne?
In zdravje je vedno v naših rokah. In moje zaupanje v uradno medicine ni zaradi tega nič manjše. Veliko zaupanja imam v slovenske zdravnike, veliko izkušenj to potrjuje. Le dobro se mi zdi, da imam možnost uporabljati homeopatijo, ki se mi zdi čudovit način zdravljenja, saj ni škodljiv, je prijazen do organizma, prav tako pa se tako lahko kdaj izogneš antibiotikom in ostalim uradnim zdravilom, ki imajo neželene učinke in dokazano škodijo. Prav tako lahko homeopatija pozdravi vzrok bolezni, ne le simptome, ki nas mučijo.
Skratka. Meni se zdi homeopatija kul, tako bi rekla moja hči. Ne razmišljam več o njej, ne poslušam več debat na to temo, ne zanima me več, kaj bodo privlekli ven nasprotniki. Zanima me le, da pri nas doma deluje, da jo imam pri roki in da lahko olajšam z njo bolečine sebi in mojima otrokoma.
Kolumna je bila objavljena v reviji Zdravje.