Ko sem odraščala, so v najbolj zakotni gostilni v našem kraju, zaposlili novo natakarico. Imela je bujne črne lase, ki so jih ves čas uhajali izpod traku, ki ga je nosila, koketno zavezanega okoli ušes, da ji je bingljal še po vratu, polne, češnjevo namazane ustnice in največje oprsje, kar sem ga do takrat videla. In ker je bilo to v času, ko estetske operacije še niso dosegle našega malega kraja, verjamem, da so bile to tudi največje naravne prsi, kar sem jih sploh videla. Da se v gostilni nekaj dogaja, je kazal vedno zaseden parking in polna oštarija vseh vrst moških. Ne le tistih, ki so hodili vedno na pivo po službi, ampak tudi takšnih, ki so si naročili sok. S prijateljico sva si to bejbo, o kateri se je govorilo tudi pred in po maši, želeli ogledati, pa sva neke sobote popoldne šli na kavo, kjer sem bila priča najbolj prefinjenemu, izjemnemu remek delu zapeljevanja. Punca je znala tipe tako vrteti okoli prsta, da mi je neskončno žal, da nisem delala zapiskov, a moški so se cedili, da me je bilo kar sram za njih, saj so bili med njimi tahudi intelektualci, ki so gledavi bebavo v njene ustnice ali prsi in se ji trapasto nasmihali. Ženska je obvladala. Fante je dražila, jim laskala, jih mimogrede celo nagajivo pobožala. In posel je cvetel. Tisto poletje je ta gostilna podrla vse rekorde zaslužka, govori pa se, da je prav isto poletje bilo na nitki kar nekaj razmerij in zakonov v našem kraju, saj so se tipi fatalno zatrapali v to prsato, seksi natakarico, ki je, če so govorice resnične, zaslužila samo z napitninami za novega audija. Četudi je bil jugo, je zaslužek bajen.
Smešno je bilo opazovati znance in prijatelje, ki so hodili samo še k njej v gostilno, poznali na pamet njen urnik in se delali, da je prav v tej oštariji točijo najboljši cviček in da je pivo vedno sveže. Ojapajade. Hodili so samo in izključno zaradi nje.
Zgodba nima srečnega konca. Punca se je, čista klasika, zaljubila v poročenega moškega, ta jo je vrtel, dokler jo je lahko, potem jo je pustil. Ko sta se razšla, je zapustila naš kraj in lokal je obratoval le še krajši čas.
Ko sem se preselila v večje mesto, je bila v restavraciji poleg mojega doma, točajka, malo starejša, zelo polna v zadnjico. A je znala tako govoriti z moškimi, da so pri njej iskali uteho in zaslombo pred težkimi dnevi v službi, pred nerazumevajočimi ženami in slabim življenjem. Z njimi je spila šnopček tako, da se je s prsmi naslonila na njihovo rame ali roko in jih ob tem gledala v očeh. Ne več mlada, a zelo zajetna in bohotna, je vrtela moške celega okraja in ko so ji, za boljšo plačo ponudili drugo delovno mesto, je ta restavracija postala le senca svojega prejšnega uspeha. In za šankom, se je za zapitek izvedelo, kje zdaj dela in se je raje preselila na drug konec mesta, kjer točajka pripelje domači šnopc kar v svojem prtljažniku in s kozarčkom ali dvema pocrklja svoje moške.
S prijateljicami se najbolj smejimo, ko gremo ven in gledamo tipe, kako jim odpovejo vsi kultorološki in socialni principi, ko jih strežejo hude mačke. Kako se začnejo trapasto smejati, govoriti trapaste šale in opazovati, kako so videti. Kako iz uglajenih, izobraženih tipov, postanejo pootročeni tipi, ki bi za nasmeh, pogled ali dotik privlačne natakarice, bili pripravljeni sedeti nekaj ur v lokalu ali pa priti na kavo štirikrat na dan.
V bistvu nam je takrat žal za vas, fantje. Ker si mislimo, da doma te pozornosti ne dobite ali pa jo potrebujete veliko več, kot jo dobite.
In te punce res obvladajo, malo se vam nasmehnejo, malo pomigajo z boki, predvsem pa svoje obline oblečejo v kaj tesnega in odpetega, pa ste adijo pamet. Saj ni s tem nič narobe. V bistvu je naravno in normalno.
Lepe ženske so v vsej zgodovini mešale glavo moškim, tudi vladarjem, predsednikom, kraljem. Privlačne, seksi ženske so tiste, ki so krive za številne vojne. Fatalke. Ki znajo zmešati moške tako, da ne vedo, kje živijo.
Je pa kar fajn, če moški vedo, kje so doma. Kje jih čaka punca, žena, ženska, ki jo ljubijo.
In se ljubijo le z njo. Vse ostalo je fantazija. Je utvara.
Kolumna je bila objavljena v novembrski reviji Grazia.