Tik pred odhodom na dopust, kjer bomo izpostavljeni sončnim žarkom, sem se pogovarjala z prim mag. Metka Adamič, dr.med., vrhunsko dermatologinjo, ki je potrdila, da so sončni žarki koži škodljivi, povzročajo številne nevšečnosti, ki so lahko takojšnje, lahko pa nastopijo kasneje. Ultravijolični žarki sodijo med visoko kancerogene dejavnike, tako jih je opredelila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, pripoveduje prim. mag. Metka Adamič, dr. med.
“Podobno kot zdravniki odsvetujemo kajenje, že skoraj tri desetletja odsvetujemo tudi nezaščiteno izpostavljanje sončnim žarkom. In poudarjamo, da imajo večjo možnost, da se pri nekomu razvije melanoma, tisti, ki so imeli v otroštvu večje poškodbe kožnih celic zaradi sončnih opeklin.
Zaščita otroške kože
Raziskave potrjujejo, da bi z redno zaščito pred sončnimi žarki, otrok, mlajših od 18 let (zlasti z zaščitnimi sredstvi, ki vsebujejo zaščitni faktor SPF najmanj 15), v odrasli dobi lahko zmanjšali pojavljanje kožnega raka (karcinoma) za štiri petine, pojasnjuje dermatologinja in izpostavlja, zakaj je treba še posebej paziti na otroško kožo:
- Ker otroška koža ni enaka kot koža odraslih, njeni obrambni mehanizmi še niso popolnoma razviti
- Ker je dokazano, da opekline v otroštvu predstavljajo pomemben dejavnik pri razvoju melanoma kasneje v življenju
- Ker so otroci v veliko več na prostem kot odrasli in tako več izpostavljeni sončnim žarkom (do polnoletsnosti dobimo več kot polovico celokupnega “življenskega”sončnega žarčenja
“Več kot polovica vsega žarčenja prejmemo že pred obdobjem polnoletnosti in prav v otroštvu in obdobju mladostništva vpliv sončnih žarkov na koži povzroči večino škode. Vendar koža teh napak ne odpušča, temveč jih vestno skladišči in sešteva. Prve okvare kožnih celic se začnejo že ob prvem nezaščitenem sončenju dojenčka in se tako skozi leta kopičijo. Do neke mere organizem še lahko popravi nastalo škodo, če pa je okvar preveč, kloni,” je poudarila prim. mag. Metka Adamič, dr. med.
prim. mag. Metka Adamič, dr. med.
Otroška koža ima posebne zahteve glede zaščite pred UV-žarki zaradi dveh bistvenih vzrokov: šibkejšega lastnega zaščitnega mehanizma in intenzivnejšega izpostavljanja soncu, saj so zaradi prostočasnih dejavnosti (med igro, na dvorišču, med plavanjem), izpostavljeni do trikrat višjemu UV-sevanju kot odrasli. Otroška koža ima tanjšo poroženelo plast povrhnjice, kar sicer predstavlja določeno zaščito pred zunanjimi dejavniki, posebej UV-žarki. Tudi obrambni mehanizem pigmentacije še ni popolnoma razvit. Omejeno je delovanje lojnic, otroška koža se hitreje izsuši kot koža odraslega. Vse to še posebej velja za nežno dojenčkovo kožo, ki naj bi jo do prvega leta ščitili predvsem z izogibanjem sončni svetlobi.
Kako pa je z zaščito kože pri dojenčkih?
Do šestega meseca starosti nikakor ne smemo uporabljati zaščitnih sredstev, ki vsebujejo kemijske snovi, ki absorbirajo UV-žarke. Takšna sredstva namreč med drugim lahko kožo dražijo in lahko povzročajo kontaktni dermatitis. Primerna so le sredstva, ki ob nanosu ne prodirajo skozi poroženele plasti do občutljivih živih kožnih celic, vsebujejo drobne fizikalne delce (cinkov in titanijev oksid) ter odbijajo sončne žarke s kožne površine, tako da v koži ne prihaja do nobenih kemijskih reakcij.
Za varno zaščito otrok pred sončnimi žarki, prim. mag. Metka Adamič, dr. med., svetuje:
1. Z izpostavljanjem sončnim žarkom začnite postopno, izogibajte se soncu med 10. in 16. uro, ko je UV-žarčenje najbolj intenzivno.
2. Najboljša zaščita pred žarki je primerna gosto tkana obleka, ne pozabite tudi na sončna očala z UV-filtrom in klobuk s širokimi krajci za zaščito obraza, uhljev in vratu.
3. Malčka redno in dosledno (po celem telesu in obrazu – ne pozabite uhljev, ustnic in vek) zaščitite s sredstvi za zaščito pred soncem z visokimi zaščitnimi faktorji, najmanj SPF 20. Uporabljajte sredstva, ki otoka ščitijo pred UVA in UVB-žarki (oznaka zaščite pred UVB-žarki je na embalaži prikazana z oznako SPF, zaščita pred UVA-žarki pa je običajno označena z angleškim izrazoma ‘Protection factor’ oz. PFA), sredstvi, ki ne vsebujejo kemijskih zaščitnih filtrov, dišav, alkohola ali barvil in so vodoobstojni.
4. Sredstva nanašajte 15 do 30 minut pred odhodom na sonce ter kasneje na vsaki dve uri oziroma po vsakem kopanju ali obilnem znojenju. Ob pravilni uporabi nudi sredstvo z SPF 15 95 odstotno zaščito, sredstvo z SPF 30 pa 97 odstotno zaščito.
5. Da bo zaščitni faktor na koži otroka enak zaščitnemu faktorju na embalaži, morate zaščitno sredstvo nanesti v zadostni količini, približno 2 mg na kvadratni centimeter kože. Pri zaščitnih sredstvih, primernih za nežno otroško kožo, je pomembno tudi to, da kožo obenem negujejo in ohranjajo gladko ter tako krepijo lastno zaščitno funkcijo kože. Zaželeno je tudi, da dodatno vsebujejo snovi, ki ščitijo pred škodljivimi prostimi radikali (na primer antioksidante: vitamin E vitamin, karotenoidi).
6. Tudi po sončenju malčka namažite z izdelkom za nego po sončenju, ki vsebuje aktivne učinkovine, ki delujejo kot lovilci prostih radikalov. Izdelek bo kožo pomiril, nahranil in navlažil.
7. Otroci, ki bolehajo za kožnimi obolenji, kot so na primer atopijski dermatitis, luskvica in akne, ter otroci z izrazito občutljivo kožo in nagnjenostjo k preobčutljivosti oziroma alergijam na sonce, potrebujejo posebne izdelke, ki so do kože posebej prijazni in ne povzročajo dodatnega draženja. Nabavite jih lahko v lekarni.
8. Ne pozabite: UV-žarki se odbijajo tudi od različnih površin (vode, peska, talnih površin, trave, snega) in prodiranjo tudi skozi oblake; lahki oblački na nebu nas popolnoma nič ne ščitijo pred sevanjem. Zaščito pred UV-sevanjem prilagodite lokalnim dnevnim vrednostim UV-sevanja (podatke o tem je mogoče dobiti v različnih dnevnih medijih, kjer so navedeni kot UVI – ultravijolični indeks. Vedno, kadar je UVI višji od 3, priporočamo upoštevanje zgoraj navedenih ukrepov.
9. Izpostavljanje sončnim žarkom pa ne povzroča težav le zdravju kože, ampak lahko povzroči tudi okvare imunskega sistema. Telo postane bolj dovzetno za okužbe in maligne spremembe. Barva kože vas sicer lahko delno zaščiti pred sončnimi opeklinami, okvare imunskega sistema pa so podobne pri temnpoltih in svetlopoltih. Ob izpostavljanju soncu lahko pride do poslabšanja nekaterih bolezni, kot na primer herpesa, noric, sistemskega lupus eritematodesa in nekaterih genetsko pogojenih boleznih.