alenka.si
zelodec-boli

Kako hudo lahko boli želodec

Ko sem bila v prvem1. letniku študija, me je zelo bolel želodec. Prvič sem šla od doma, “padla” v novo okolje, predvsem pa na nov način prehrane, ki je bil zelo drugačen od kuhinje moje mame. Ker sem živela v majhni, garažni sobici, si nisem mogla kuhati sama, no, pa takrat tudi še nisem znala kaj posebnega pripraviti. Nekaj dni sem jedla hrano, ki mi jo je dala s sabo moja mami, potem sem se že nekako znašla nekako. In kmalu začutila težave z želodcem. Zjutraj sem se zbudila s pekočim občutkom v žlički, večkrat mi je šlo na bruhanje, lahko sem pojedla le manjše količine hrana. Mastna, ocvrta hrana, sveže sadje in zelenjava ter kava so mi delali veliko nevšečnosti. 

Osebni zdravnik me je po nekaj mesecih jemanja zdravil za želodec poslal na gastroskopijo. Diagnostični postopek, pri katerem gre gastroeneterolog s posebno sondo skozi usta v želodec. Zelo neprijetno. Morala sem na strogo dieto. Uživala sem le juhe, star kruh in prekuhano zelenjavo, nobenega sadja, sladkarij in svežih stvari. V začetku mi je bilo zelo težko, sčasoma pa sem ugotovila, da lahko v jedilnik vnašam jedi, ki so sicer na prepovedanem seznamu, a mi ne škodijo. Tako sem jedla nekaj mesecev in postopoma uvajala jedi, ki sem jih imela rada prej. 

Težave so se umirile, a nikoli povsem prešle. V stresu, po kakšnih praznovanjih, kjer se mize šibijo od dobrot, ali v dnevih, ko spijem kakšno kavo preveč, me želodec hitro opozori, da moram paziti. Od takrat pijem kavo brez mleka, saj mi kombinacija kave in mleka zelo škodi, ne pijem je na tešče, prav tako na prazen želodec nikoli ne vzamem kakšnega zdravila, ali naredim požirek kave, če se prekršim, me boli želodec cel dan. Težave z želodcem so postale moja kronična bolezen. Nanje vplivajo predvsem stres in hrana, ki mi ne dene dobro. Bolečina je nadležna in zoprna, jemlje mi dobro voljo. A je želodec kot srce. Vse, kar se nam dogaja v glavi in srcu, čuti tudi on.

Kaj se dogaja v želodcu? 

Želodec je zelo občutljiv del prebavnega trakta. Nekateri nimajo večjih težav z želodcem njim in lahko jedo vse, kar koli želijo, drugi spet pa morajo res paziti na vse,  kar dajo v usta. 

V želodcu se hrana prebavlja od dve do pet ur. Želodčni sok vsebuje fermente za razkrajanje beljakovin., zato se v želodcu se prebavlja hrana dve do pet ur. Prebavljajo se predvsem beljakovine. Beljakovine so meso, jajca, mleko, nekaj jih je tudi v fižolu, krompirju itd.

Med prebavljanjem se želodčna stena ves čas krči in tako se hrana dobro premeša z želodčnim sokom. Nekatere snovi zadržujejo krčenje želodca in zato hrana dlje ostaja hrana dlje v njem. Take snovi so na primer maščobe; zato pravimo, da je mastna hrana “težka hrana”. Različne začimbe pa pospešujejo krčenje želodca.

Tudi strah, jeza, razburjenje lahko zaustavljajo delo želodca. Zato je pomembno, da jemo v mirnem, dobrem razpoloženju. Vemo, da se nam ob pogledu na okusno hrano “začno cediti sline” v ustih. Tudi želodčne in druge prebavne žleze izločajo tedaj več sokov. Ne živimo od tega, kar pojemo, ampak od tega, kar prebavimo.

Želodčne težave

Akutne želodčne težave lahko povzroči hrana, ki želodcu ne odgovarja, z njo se lahko tudi zastrupimo. Želodec se je znebi tako, da jo izbljuje skozi požiralnik in usta. To je sicer neprijeten, toda pomemben obrambni pojav telesa.

Vnetje želodčne sluznice se pojavi, če preveč jemo, če jemo prevročo ali premrzlo hrano ali pa, če hrano premalo prežvečimo. Pa tudi pokvarjena hrana lahko povzroči tako vnetje. V takšnem primeru je treba k zdravniku, ki ugotovi vzrok vnetja, nato zdravimo bolezen s primerno prehrano (dieto).

Do akutnih ali kroničnih težav z želodcem privedejo tudi nezdrava, neprimerna prehrana, kajenje, stres in pitje alkohola. Prav tako jih lahko povzroča nepravilno prehranjevanje (premalo obrokov, preobilni obroki, mastna hrana, veliko slaščic).

Našteti dejavniki vodijo do bolezni, kot so:

– prebavne motnje (dispepsija),

– gastroezofagealna refluksna bolezen (GERD),

– vnetje želodčne sluznice (gastritis),

– peptična razjeda (ulkus).

Prebavne motnje (dispepsija)

Dispepsija je bolečina ali neugoden neprijeten občutek v gornjem delu trebuha. Občutimo jo kot občutek napetosti, polnosti inter pekoče bolečine.

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERD)

Je posledica čezmernega vračanja želodčne vsebine v požiralnik. Kaže se kot zgaga. Najznačilnejši znaki so pekoč občutek ali bolečina v žlički za prsnico ter kot vračanje želodčne vsebine ali žolča v žrelo pri ležanju, pripogibanju in napenjanju. Najpogosteje se težave pojavljajo po jedi in ponoči, posebno, če zaužijemo obrok tik pred spanjem.

Gastritis

Je vnetje želodčne sluznice. Različne vrste gastritisa so posledica prej omenjenih agresivnih dejavnikov. Na splošno pa imajo ljudje z gastritisom prebavne težave in občutek nelagodja v zgornjem delu trebuha.

Bakterijski gastritis – okužba s Helicobacter pylori

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je najpogostejša kronična okužba človeštva. Ocenjujejo, da je s to bakterijo okužena skoraj polovica vseh ljudi. Vendar ima le približno petina okuženih zaradi tega zdravstvene težave. Omenjeno bakterijo so raziskovalci opredelili kot karcenogen prvega razreda. To je pomemben razlog za zdravljenje, zato jo je nujno zdraviti z antibiotikom, saj obstaja zelo visok odstotek bolnikov z razjedo na dvanajstniku oziroma želodcu okuženih s to bakterijo.

Peptična razjeda ali ulkus

Nastane nastane zaradi razžiranja želodčne sluznice z želodčno kislino in s prebavnimi sokovi. Razjeda se pojavi na želodcu, še pogosteje pa na dvanajstniku. Značilni simptomi, ki spremljajo razjedo na dvanajstniku, so pekoča bolečina, občutljivost, občutek praznine, in lakota. Bolečina se pogosto pojavi na prazen želodec in je skoraj vedno omejena tik pod prsnico. Težave izbruhnejo običajno spomladi in jeseni ter ob stresu.

Krvavitve iz ulkusa

Pri starejših bolnikih, ki jemljejo nesteroidna protivnetna zdravila in acetilsalicilno kislino (denimo Aspirin) se često razvije gastritis, ki vodi v nastanek razjed in krvavitev. Blato je pri takih bolnikih katranasto črno obarvano. V takih primerih je potrebno treba nemudoma k zdravniku. 

Kaj pomaga? 

Težave z želodcem lahko omilimo, predvsem tako, da pazimo na to, kaj jemo in kako jemo.                                                                 

Jejmo počasi 

Večina med nami se prehranjuje tako, kot počnemo vse drugo – veliko prehitro! Če jemo prehitro, tako s hrano zaužijemo več zraka, ki razširi želodec in povzroča povzroči napenjanje – to pa lahko potisne vsebino želodca navzgor.

Skrbno izbirajmo hrano

Čeprav je tradicionalni nasvet, da se v primeru zgage odrečete določeni hrani, kot so paradižniki, začinjene in ocvrte jedi ter alkohol, dokazi tega ne potrjujejo. Namesto tega ugotovite, katera hrana vam povzroča zgago – in se ji izogibajte.

Uporabljajmo gravitacijo

Kadar stojimo, ostane vsebina želodca spodaj, zato pojdite po obroku na sprehod, namesto da bi se ulegli. Ali pa privzdignite vzglavje postelje, da bo želodčna kislina odtekala navzdol.

Poskrbimo za primerno težo

Če imamo primerno telesno težo, je velika verjetnost, da bodo boste imeli manj simptomov zgage in ostalih drugih težav z želodcem. Glavni razlog je verjetno ta, da dodatna teža poveča pritisk na vaš trebuh. Prav tako je pri ljudeh s preveliko telesno težo večja verjetnost za nastanek hiatusne kile, ki nastane, če zgornji del želodca vdre v trebušno votlino in poveča refluks.

Pred spanjem ne pijmo gaziranih pijač – in ne jemljimo uspavalnih tablet

Ugotovili so, da pijače z ogljikovim dioksidom in najpogosteje predpisani razred uspavalnih tablet lahko ponoči privedejo do zgage.

Odrecite se zdravilom z acetilsalicilno kislino

Uživanje aspirina zdravil z acetilsalicilno kislino in drugih nesteroidnih antirevmatikov sta glavna vzroka razjed, ki niso povezane s z bakterijo Helicobacter pylori. Če zaradi srčnih težav vsakodnevno jemljete aspirin, se pogovorite s svojim zdravnikom o drugih možnostih.

Jogurt

Jogurt z živo kulturo vsebuje probiotike – dobre bakterije, ki pomagajo ohranjati primerno kislo okolje v želodcu.

Strokovnjaki svetujejo:

  • Jejte 6 šest do 8 osem manjših obrokov namesto 3 treh velikih obrokov jejte počasi.
  • Med obroki Pijte zaužijte veliko tekočine med obroki – a ne s hrano.
  • Ne jejte mastne in ocvrte hrane.
  • Izogibajte se agrumov ali sokov in začinjene hrane.
  • Ne jejte ali pijte nekaj ur pred spanjem.
  • Ne lezite takoj po jedi.

Deli zgodbo