Ne vem natančno, kdaj sem opazila prve. Gubice, mislim. Sem pa mislila, da so smejalne. Ker se veliko smejem, seveda. In se nisem ozirala nanje. Le zakaj bi se? Saj pokažejo, da se smejem, da se pačim in da se mi poznajo sledovi neprespanih noči. Z leti sem jih opazila vse več, še posebej po televizijski maski, ki je res kruta in se na obrazu pokaže kot gmota pudra, ki ti z urami zleze v vse gube in gubice. Takrat sem začela povpraševati po kremah za okoli oči. Ki pa jih nisem uporabljala redno. Se mi ni dalo. Včasih sem se spomnila, drugič spet ne. In tako je ostalo. Do danes. Ko sem pridna odjemalka krem za okoli oči in krem za dnevno in nočno nego obraza.
Kar pa se najbolj pozna, je moje zadovoljstvo, moje počutje. Pozna se, če sem naspana, mirna in srečna in silno se mojemu obrazu pozna žalost, skrbi in tesnoba. Takrat ne pomaga nič. Čisto nič. Le dober objem in kakšna solza. Potem malo odleže.
Še nekaj dobro dene gubam. Če se malo zrediš. Ne, resno. Ko imaš kakšen kilogram več, si videti zelo dobro. Kožo imaš napeto, sijočo in gladko. Ne reklamiram odvečne teže, a vem, da so ženske, ki imajo nekaj kilogramov viška, videti v obraz bolj mladostne. To se tisti zgoraj smeje in reče, Nekaj imaš, nekaj nimaš..
Zaradi mojega razmišljanja o gubicah, so me povabili kot gostjo v oddaji Dobra ura, ki jo vodi moja domačinka, sokrajanka Bernarda Žarn. Bernardo poznam več kot dvajset let. Ko sem vodila skromen program na krški televiziji, se je pridružila naši ekipi in vodila oddajo Skrita kamera. Bila je lušna, že takrat, zelo obetavna, z lepim odnosom do ljudi. Prava Posavka. Kasneje sem jo videla na nacionalni televiziji, kot voditeljico različnih oddaj, pa tudi kot moderatorko prireditev. Vsi jo hvalijo. V smislu, če najameš Bernardo za vodenje, si iz tahudega ven. In res je tako. Zelo predana in organizirana je, s širokim nasmehom na obrazu.
Takšno me je tudi sprejela v studio na nacionalni televiziji, kamor sem prišla prvič, kot gostja. Objeli sva se in takoj začeli klepetati po krško, kako le drugače?
In sva tak pogovor nadaljevali tudi, ko je šla oddaja v eter. Povedala sem, kaj si mislim o gubicah. Gube so pokazatelj, da smo v življenju nekaj dali skozi. Pokažejo, da smo bili prizadeti, žalostni, veseli in srečni. Pokažejo, da ne spimo dovolj in da potrebujemo počitek. Gube so odraz našega počutja. In genetike, nedvomno. A če srečate zelo sijočega človeka, nikoli ne opazite njegovih gub. Ali pač? Ne, opazite le veselje in žarjenje. In ko je kdo strt in žalosten, se obraz pokaže kot dober zemljevid. Vsake bolečine.
Nobena ženska se sicer gub ne veseli, sem prepričana. Saj to je tako, kot bi se veselili celulita. Seveda se jih ne, jih pa moramo znati sprejeti. Jih čimprej vzljubiti. Ker bodo ostale. Pa ne le to, poglobile se bodo. In dobro je, da jih sprejmemo čimprej. Lahko se jih lotimo z različnimi postopki, prijemi, kremami… a obenem moramo dobro skrbeti zase. Skrbeti, da bomo živeli v ravnovesju, v miru in s čimveč lepih trenutkov, ker lahko v hipu zrušimo še tako dobro dan botox. Vse je v srcu in glavi. Tudi dojemanje starosti. Kakor se počutimo, tako smo videti. In to so dejstva.
Hvala, Bernarda, da sem lahko povedala nekaj stvari, da sem lahko izrazila, kako se počutim, kako se doživljam in kaj je tisto, po čemer stremim.
Vse kar si želim, je mir v sebi. Mir in občutek, da se bom enkrat dokončno zložila v celoto, se pomirila z vsemi svojimi strahovi in nosila celoto ves čas v sebi.
Moje gostovanje v oddaji Dobra ura, z Bernardo Žarn si lahko pogledate na spodnjem linku: od 21:30 do 43:50 minute.http://4d.rtvslo.si/#arhiv/dobra-ura/174269834