Ljuba moja Špeli,
Ob polnoči bo nastopilo leto dni, odkar te ni. Odkar se ti je v tisočinki sekunde ustavilo srce. Kot strel s pištolo. Naravnost v srce. V hipu si odšla.
A zares nikoli.
Ne mine dan, da se ne bi spomnila nate. Ne mine teden, da ne bi na ulici srečala kakšne ženske, ki spominja nate. To mi vedno spodseka noge.
In zgodi se mi, da razmišljam o tebi in si rečem, to jo moram vprašati.. in se spomnem, da te ni več. Da te ne morem vprašati. Nikoli več.
Ostalo je nekaj stvari, ki bi ti jih rada povedala. Čeprav mislim, da sem ti večino reči rekla. A zdaj so ostale neizrečene misli in besede, ki so se nabrale v tem letu, ko te ni več. In ti jih šepetam v nebo.
Zvečer v temo, ko hitim domov. V temno nebo brez zvezd, v temino, v katero mislim, da si odšla.
Oprosti, ker sem včasih jezna, da si me pustila samo. Da si kar odšla.
Potem se ustrašim jeze in sem spet samo žalostna.
Rada bi ti povedala, da živiš v mojem srcu in v mojih mislih. Da mislim na tvoj smeh, tistega zadnjega dne, ko sva se videli. Ko sem te uspela spraviti do krohota, kar je bilo zate redko in si mi rekla, da sem utrgana.
Ko si mi povedala, da naj ostanem takšna kot sem, ne glede na vse in sem ti to morala obljubiti. Ne vedoč, da se vidiva zadnjič. In so danes iz te perspektive tvoje besede preroške. Kot bi slutila.
Objela si me in poljubila na lica, rekla: Se vidiva jutri, pikica. In jaz sem rekla: Se vidiva jutri, Špeli.
Pa se nisva.
Videla sem te le, ko v tvojem telesu več ni bilo tvoje duše in sem te močno prijela za roko in ti rekla, da lahko oddideš, če želiš. In nisem hotela verjeti, nisem hotela doumeti. Bila sem slepa od žalosti, slepa od solz , slepa od bolečine. Strta.
Dolgo sem potrebovala, da sem prebolela najtežo bolečino. Dolgo.
Nisem te želela spustiti.
Nisem še bila na tvojem grobu. Ne morem. Če grem na grob, bom verjela, da ležiš tam. Pa nočem.
Leto dni brez tebe. Leto, ki se je vrtelo in vrtelo. A te ni bilo ob meni.
Neli je postala gimnazijka. Lina je v 2. razredu in je izgubila nekaj sprednjih zob. Zelo je smešna. Pa pametna kot šus. S Kamenkom sva spet skupaj v firmi. Imava skupni dom. Odločila sva se za poroko.
Moram naprej. Moram hoditi, teči, šprintati. Vedno te imam s seboj. Pripovedujem ti o vsem.
Me slišiš? Veš? Si tu?
Pogrešam te. Pridi spet v moje sanje, ti mi povej, kje si. Se zibaš med zvezdami? Prijemaš lunine krake in jih božaš? Kje si, Špela?
Si dobro? Je tvoje srce mirno?
Vedno te bom imela rada. Vedno boš moja prijateljica. Vedno boš z menoj.
Lepo spi, moja Špela.