Pri 23. letih sem bila na ginekološki operaciji. Imam grdo obliko endometrioze in da bi me rešili močnih bolečin in hudih krvavitev, so me operirali. Endometrioza je kronično obolenje maternice, po podatkih zdravnikov naj bi jo imelo kar 20 odstotkov žensk po svetu. Endometrioza pomeni, da se materično tkivo razrašča izven maternice, kot nekakšno divje meso, lahko zaide na jajčnike, črevesje, mehur in seveda po maternici. Največja težava bolnic z endometriozo je lahko neplodnost, poleg hudih bolečin ob menstruaciji in spolnih odnosih, kar ženske v bistvu napoti h ginekologu.
Ker sem že nekaj časa trpela zaradi bolečin in močnih krvavitev, se je moja ginekologinja odločila za operacijo, čeprav še nisem načrtovala otrok. Bila sem silno prestrašena, tik pred diplomo iz novinarstva in na začetku kariere na Pop tv. Operacija je trajalo dolgo, okrevanje pa nekaj mesecev, da sem povsem prišla k sebi in da se je hormonski cikel umiril.
Ko sem se počutila bolje, sem spekla jagodno torto. Želela sem proslaviti, da je vse to za menoj. Ko sem delala kremo iz jagod in smetane, sem seveda vmes poskušala, če je dovolj dobra in naenkrat začutila, da nekaj z menoj ni v redu. V ustih sem imela čuden občutek, jezik se mi je zdel ves kosmat in težko sem ga premikala. Stekla sem do ogledala in videla, da sem rdeča okoli ust in da mi ustnice otekajo, zato sem brez pomišljanja stekla v bližnji zdravstveni dom, brez zdravstvene kartice in z nataknjenimi copati. Dobila sem injekcijo proti alergiji in počakala, da se je stanje umirilo. Nikoli nisem bila alergična na jagode. Nikoli. Vedno sem jih jedla, koliko sem želela. A moj imunski sistem je med okrevanjem po operaciji očitno klecnil in razvil netoleranco na jagode.
Po tem dogodku jagod več nisem jedla. V slaščičarnah sem vedno spraševala, da ne bi slučajno sladica vsebovala jagode, vsi prijatelji vedo, da jagod ne jem, nihče me ne povabi domov in pripravi jagod v kakršnikoli obliki. Pa sem jih pogrešala, te sladke, dobre jagode. Dišale so mi ves čas. A alergijska reakcijska reakcija mi je pošteno pretresla kosti in na kraj pamet mi ni prišlo, da bi se pregrešila.
Kljub endometriozi sem zanosila, malo je sicer trajalo, a vendar obakrat po naravni poti. Hvaležna. Zdaj že nekaj let jemljem hormonsko terapijo, s katero držim rast endometrioze pod gladino. Navadila sem se živeti s temi bolečinami, sploh ne vem, kako je brez, a bojim se, da bom morala znova na operacijo, saj tkivo vseeno raste in povzroča težave.
Se je pa zgodila ena druga reč. Lani sem šla na teste za alergijo in med drugim so me testirali tudi na jagode. Izkazalo se je, da alergije na jagode več nimam. A trajalo je vse do letos, da sem jagode znova poskusila. Nisem bila gotova, da jih smem, bala sem se. In sem potem nekega dne enostavno kupila jagode, jih oprala in eno pojedla. Čakala. Pojedla še eno. Čakala. Nič se ni zgodilo, razen, da sem imela v ustih čuden občutek. Kot bi pojedla veliko ananasa, saj poznate ta občutek. In potem jagode znova opustila. Do junija, ko sem v navalu priprave poletnih sladic kupila celo goro jagod in pripravila jagodno torto, mascarpone z jagodami in jagodni frape. In preživela.
Odslej spet jem jagode. Življenje in naše telo sta res nekaj posebnega. Kr neki, bi rekla moja najstnica. Po dvajsetih letih znova jem sladke jagode, ki sem jim posadila tudi na vrtu. Tako dobre so, da ne smem pomisliti na izgubljena leta, ko jih nisem smela jesti. A mislim, da bom vse nadoknadila. Brez skrbi.
Kolumna je bila objavljena v reviji Zdravje.