V sezoni prehladnih obolenj in podobnih težav so domača zdravila odlična, če jih znamo uporabljati in pri tem ne pretiravamo. Pomagamo si lahko še s številnimi prehranskimi dodatki, a tudi pri teh je treba biti previden, saj lahko ob napačni uporabi povzročijo številne nevšečnosti. o najboljših metodah (samo)zdravljenja se je Grazia pogovarjala tudi z družinsko zdravnico in nutricionistko.
Ko sem bila še deklica, smo imeli v shrambi posebno polico za domače čaje. Mama je vestno nabirala meliso, meto, lipo, bezeg, kamilice, žajbelj, šentjanževko, materino dušico … in pri tem smo ji vsi pomagali. Nabrane rastline je doma sušila na časopisnem papirju in jih nato pospravila v steklene kozarce. Nabirala je tudi koprive – koprivin čaj je namreč izvrsten ‘čistilec’ organizma, z veliko hranilnimi snovmi. Naučila sem se, da so grenki čaji odlični za težave z želodcem, janež in kumina za lajšanje trebušnih krčev, suhe borovnice pa za ustavljanje driske. Rastline za čaje sta nabirali tudi obe babici.
Mama je tudi mojstrica priprave okusnega čaja. Meta, lipa in bezeg, malo sladkorja in limone. Še danes svojima hčerkama pripravljam takšen čaj in še vedno najprej sama poskušam pomagati ali lajšati zdravstvene težave z domačimi recepti. Če katera od punc dolgo kašlja, ji prepražim čebulo na oljčnem olju, jo zavijem v bombažno pleničko in ji zavitek položim na prsi. Ob prehladih skuham veliko domačega čaja, dodam med in limono, pripravim inhalacijo, za lajšanje bolečin v grlu in kašlja pa naredim domače lizike. Zanje v posodi raztopim sladkor, da se karamelizira, in na krožniku pripravim zobotrebce. Karameliziran, tekoč sladkor vlijem na vrh zobotrebca, tako kot so oblikovane lizike, in počakam, da se ohladi. Na preostanek karameliziranega sladkorja vlijem mleko in ga zavrem, da imamo še topel, sladek napitek, ki mu dodam malo žajblja, da lajša kašelj. In da ne pozabim na ingverjev čaj, ki me je rešil nosečniške slabosti!
Previdno Pri domačih zdravilih
Tudi naravna oziroma domača zdravila imajo lahko neželene učinke. Seznam teh je podoben kot na navodilih za uporabo običajnih zdravil: povišan krvni tlak, depresije, motnje ritma srčnega utripa, odpoved ledvic, okvara jeter, nespečnost, driska. Zdravniki opozarjajo tudi pred nevarnimi imunskimi reakcijami, posebno pri uporabi izvlečkov slamnika. „Samozdravljenje in zdravljenje z zelišči sta del tradicije in prvi način (samo)zdravljenja,“ je povedala asist. dr. Nena Kopčavar Guček, spec. družinske medicine, in nadaljevala, „nekatere rastlinske sestavine pa so presenetljivo učinkovite in jih ne gre podcenjevati. Ne kot samostojne učinkovine in ne v primeru součinkovanja z drugimi zelišči ali zdravili na recept. Preparati iz priljubljenega ginka bilobe lahko v kombinaciji z aspirinom (ali z zdravili proti strjevanju krvi) nevarno upočasnijo strjevanje krvi. Sok grenivke zvišuje učinek nekaterih zdravil za zniževanje krvnega tlaka (kalcijevi antagonisti) in nekaterih pomirjeval (npr. diazepam). Ananas poveča učinek antibiotikov (penicilin, tetraciklini, eritromicin), šentjanževka znižuje učinkovitost kontracepcijskih tabletk in zdravil proti strjevanju krvi (npr. varfarin), medtem ko baldrijan zvišuje učinek pomirjeval (benzodiazepinov). Pri odločanju za prehranske dodatke, zeliščne preparate itd. se je priporočljivo posvetovati s farmacevtom ali osebnim zdravnikom.“
Prehranska dopolnila ob povečani potrebi po vitaminih
Če kupujete prehranska dopolnila, vprašajte svojega zdravnika, ali jih lahko jemljete sočasno z drugimi zdravili. S primerno, uravnoteženo prehrano lahko namreč dobite večino vitaminov, mineralov in drugih hranil, ki jih telo potrebuje. Tudi nutricionistka Mojca Cepuš trdi, da je najboljša preventiva: „Najbolje je poskrbeti za preventivo, tako da redno uživamo čim bolj sezonsko in lokalno hrano. V tej sezoni torej kislo zelje, repo, buče, jabolka, ohrovt … Od dodatkov pa se dobro obnesejo pripravki iz ameriškega slamnika, propolis, med in ingver.“ Z učinkovito preventivo se strinja tudi dr. Kopčavar Guček: „Na zdravje je treba misliti vse leto.
Sezonska zdrava in mešana prehrana je temelj dobre odpornosti. Raziskave o prehranjevalnih navadah Slovencev kažejo, da zaužijemo premalo sveže zelenjave; ta bi morala biti vsak dan na krožniku, in to vsaj ena porcija, medtem ko se sadje zdi že samoumevno.
Obojega v Sloveniji sami pridelamo dovolj, pa tudi kakovostno je. Z redkimi izjemami prehranskih dodatkov ne potrebujemo, če se zares držimo načel zdrave prehrane. Izjema pa so nosečnice, rekonvalescenti, ljudje z boleznimi prebavil, bolnice z osteoporozo, slabokrvni …“
Pri povečanih potrebah po vitaminih, torej v času nosečnosti, bolezni, velikih telesnih naporov, je tako modro poseči po pripravljenih prehranskih dodatkih, ampak ob tem se pozanimajte, koliko časa jih lahko jemljete in ali lahko povzročijo neželene učinke. Mojca Cepuš pa še svetuje: „Stare, preverjene metode niso nevarne, prav tako ni nevarno, če dodatke kupimo v lekarnah ali specializiranih trgovinah, saj nam prodajalci znajo dobro pojasniti način uporabe. Zelo nevarno pa je, če se sami diagnosticiramo in zdravimo s preparati, kupljenimi po spletu od neznanega trgovca.“
„Na splošno bi rekla, da prehranskih dopolnil in zelišč ne gre podcenjevati. Biomolekule, ki jih vsebujejo, so učinkovite in so bile pravzaprav vzor za sintezo številnih zdravil. Ekstrakt vrbe, denimo, je bil osnova za izdelavo aspirina. Enako kot smo lahko alergični na ‘prava’ zdravila, se lahko alergična reakcija pojavi tudi pri uživanju zdravil brez recepta. Najvarneje jih je kupiti v lekarni, povprašati za nasvet, se prepričati, koliko določene sestavine preparat res vsebuje in kolikšen je priporočen dnevni odmerek,“ še svetuje dr. Kopčavar Guček.
Kašljanje
Ko so bronhiji zapacani s sluzjo, najbolj pomagajo janežev in komarčkov čaj ter vroča kokošja juha. Pomaga tudi čebulni sok z medom ali pa žlica nastrganega ingverja. Ponoči dobro dene prsni povitek s krompirjem v oblicah, suh dražeč kašelj pa blažijo inhalacije z borovim oljem. Mojca Cepuš svetuje tudi: „Najboljši domači recept proti kašlju je sirup iz črne redkve in medu. V redkev zvrtam (včasih jo tudi naribam) lij, kamor dam kostanjev med in pustim vse skupaj stati čez noč ali dlje. Zjutraj dodam sok limone in pijem po žličkah.“
Nahod
Vroč bezgov čaj sproži iztekanje sluzi iz nosu. Podobno učinkovito je vdihavanje olj sesekljane čebule. Pomirijo tudi inhalacije z morsko soljo, izvlečki kamilic ali oljem čajevca. „V Sloveniji so zelo priljubljeni sirup iz smrekovih vršičkov, med in drugi čebelji pridelki. Pred časom sem poslušala predavanje prof. Irene Hočevar, spec. otorinolaringologinje. Po skrbnem pregledu svetovne literature je našla znanstvene dokaze o učinkoviti podpori pri zdravljenju prehlada za tri zelišča: ehinacejo (ameriški slamnik), žajbelj in islandski lišaj,“ še dodaja dr. Nena Kopčavar Guček.
Bolečine v ušesih
Peteršiljevi ali čebulni obkladki, ki jih položimo na uho. Učinkoviti so tudi obkladki z vročim krompirjem ali pa ogrete blazinice s češnjevimi pečkami. Kot se strinjata tako dr. Nena Kopčavar Guček kot Mojca Cepuš, je najboljša preventiva, ob čemer zdravnica priporoča tudi cepljenje proti gripi v ‘kritični’ sezoni in pogosto umivanje rok. Nutricionistka je ob tem dodala: „Če čutim, da se me kaj loteva, si na žlico rjavega nerafiniranega sladkorja nakapam 15 kapljic propolisa.“ Na koncu pa nam je zaupala še eno ‘skrivnost’ dobrega imunskega sistema: „Pri sebi opažam, da je poleg hrane zelo pomembno, da dovolj spim. Pozimi potrebujemo malo več spanja kot poleti in zdi se mi prav, da ga telesu tudi damo.“
Hripavost
Klasično zdravilo je vroče mleko z medom. Cvetni nektar vsebuje encime, ki zavirajo vnetja, in tako uspešno blaži bolečine. Enako velja za slezov čaj, protivirusno pa deluje tudi žajbljev čaj. „Pri nas doma imamo pravo zbirko čajev. Meni osebno je zelo ljub metin čaj, mož pa prisega na t. i. prsni čaj za lažje izkašljevanje. Tudi topel jabolčni kompot je v obdobju prehladov tako rekoč dnevno na programu,“ je še zaupala družinska zdravnica.
Bolečine v grlu
Redno grgrajte zeliščne prevretke iz divjega sleza, žajblja, kamilice ali arnike, ki pospešujejo izločanje sluzi. Obkladek za vrat: majhno brisačo potopite v hladno vodo in si jo ovijte okrog vratu. Namig: če boste brisačo pritisnili v skuto in čebulo, bo obkladek tudi antibiotičen. Dr. Kopčavar Guček priporoča še en ‘trik’: „Pri praskanju v grlu pomaga žvečenje suhih sliv, pa tudi kakšen krhelj jabolka.“
Članek je bil objavljen v reviji Grazia, novembra 2015.