Ob svetovnem dnevu Zemlje in dnevu rabljenih oblačil (21. in 22. april) se spomnimo, da imamo samo ta planet, za katerega moramo poskrbeti, da bo primeren za življenje še številnim generacijam za nami. Eden izmed ukrepov je premišljeno nakupovanje in uporaba oblačil.
Da smo tudi Slovenci varčni in zavedni glede okolja in da ne puščamo veliko modnega odtisa, kaže anketa: »Kakšen je tvoj modni odtis«, ki je še vedno dostopna na spletnem oglasniku bolha.com: https://skupnost.bolha.com/modni-odtis/
87 % anketirancev s pomočjo popravil podaljšuje življenjsko dobo oblačil
V anketi, ki je še vedno aktivna, je do danes sodelovalo 708 anketirancev. Med drugim se je izkazalo, da kar 83 odstotkov vprašanih kupuje nova oblačila le nekajkrat na leto, predvsem v fizičnih trgovinah (72 odstotkov), kadar kupujejo v spletnih trgovinah, pa jih 67 odstotkov nikoli ne vrača oblačil. Sicer ima spletno nakupovanje za kar 79 odstotkov nižji ogljični odtis kot nakupovanje v trgovini, do katere moramo z avtomobilom, po drugi strani pa spletno nakupovanje pomeni tudi več vračil, ki ustvarjajo ogromen ogljični odtis.
Zanimiv podatek ankete je v odgovoru, da večina anketirancev (87 odstotkov) da svoja oblačila popraviti, kar podaljša življenjsko dobo oblek, to pa nedvomno kaže na izjemno varčnost in smiselnost uporabe oblačil.
Štiri petine vprašanih oblačila podari ali proda na bolha.com
Da smo Slovenci okoljsko vse bolj zavedni, potrjuje tudi podatek iz ankete, da več kot polovica (57 %) anketirancev kupuje oblačila iz druge roke, 79 odstotkov pa oblačila podari ali proda na bolha.com. »Hvaležni smo okoljsko zavednim uporabnikom našega spletnega oglasnika, kjer imamo kar 90 tisoč oglasov v kategorijah oblačila in obutev, kjer je živahno kot na pravi tržnici,« so povedali na bolha.com.»Skrb za podnebje in trajnostno ravnanje sta naši osnovni vodili in sodeč po anketi tudi osnovni vodili naših uporabnikov.«
Z nakupovanjem oblačil iz druge roke se izognemo odpadkom in ogljičnemu ter vodnemu odtisu, ki ju za sabo pušča proizvodnja novih oblačil. Nakupovanje in nošenje rabljenih oblačil namesto novih v povprečju zmanjša ogljični odtis za 25 odstotkov (thredUP).
Med proizvodnjo oblačil se vsako leto porabi 93 milijard kubičnih metrov vode
Število letno proizvedenih kosov oblačil se je od leta 2000 podvojilo na približno 100 milijard in vse kaže, da se bo do leta 2050 celo potrojilo, ugotavlja svetovalno podjetje McKinsey. Modna industrija je tako ena izmed najbolj onesnažujočih panog na svetu, saj prispeva kar 10 odstotkov svetovne proizvodnje ogljikovega dioksida – več kot mednarodni leti in ladijski promet skupaj, ocenjujejo pri fundaciji Ellen MacArthur. Poleg tega se med proizvodnjo oblačil vsako leto porabi 93 milijard kubičnih metrov vode, s čimer bi lahko napolnili 37 milijonov olimpijskih bazenov. Velik okoljski problem predstavljajo tudi enormne količine tekstilnih odpadkov, ki končajo na odlagališčih, v sežigalnicah ali v oceanih, kjer naj bi po ocenah fundacije Ellen MacArthur končalo pol milijona ton mikrovlaken, kar je enakovredno 50 milijardam plastičnih steklenic. Še posebej problematičen je poliester, iz katerega je danes narejena večina oblačil, njegova uporaba pa bo po napovedih le še naraščala. Gre namreč za obliko plastike, pridobljene iz nafte, ki v obliki mikroplastike najbolj ogroža življenje v morju. Se pa v modni industriji zavedajo velikega izziva porabe in onesnaževanja, zato iščejo načine, kako zmanjšati porabo vode in tekstilnih odpadkov. Med drugim tudi s pomočjo »upcycling« oz. večvrednostnim recikliranjem, kar je okoljsko ozaveščena izdelava novih kosov iz rabljenih materialov.
Za znižanje porabe vode in odpadkov v modni industriji se zavzemajo tudi pri Združenih narodih. Tako so na nedavnem srečanju med predstavniki modne industrije, ki so jih sklicali pri Združenih narodih za podnebne spremembe bili soglasni, da bi lahko usklajena prizadevanja celotnega sektorja privedla do bistvenega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in bi lahko modno industrijo postavila na pot uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja.